PRIŠLEKI IZ VESOLJA PRIPOVEDUJEJO

PRIŠLEKI IZ VESOLJA PRIPOVEDUJEJO

FUTURISTIČNA PRIPOVED

Srečko Šorli

Posadka je sestavljena iz petih oseb:

Kapitan Ulis,
antropologinja Ulisa, kapitanova žena,
njun sin Uli,
sociolog Dan in
stokovnjakinja za prebuditev zavesti Dana, Ulijeva žena.

Potovanje je dolgo, posadka se pogovarja o zemeljski civilizaciji. Namen njihovega obiska na Zemlji je nadaljevanje raziskave »Možnosti miroljubne in harmonične evolucije človeške rase«, katero so pričeli že njihovi predhodniki.

Poslušajmo njihova pripovedovanja………..

Uli: Pravite, da so prebivalci našega planeta miroljubni, kako je mogoče, da na Zemlji ne uspejo živeti v miru?

Dan: Zemljani niso edini, ki imajo težave z nasiljem, tudi mi smo preživeli dolgo obdobje vojn. Zadnja vojna se je končala pred 27 generacijami, ko smo končno spoznali, da je nasilje bolezen.

Dana: Ko so se naši predniki zavedli nasilja kot bolezni, so spremenili ječe v bolnišnice in poslali vanje politične in verske nestrpneže.

Ulis: V tistem obdobju je hotelo ministrstvo za obrambo opremiti naše najhitrejše medplanetarne vesoljske ladje z najsodobnejšim orožjem. Na srečo je parlament izglasoval zakon »Nasilje je bolezen« in vodstvo ministrstva je bilo poslano na zdravljenje.

Ulisa: Med zadnjo vojno je bilo polovico naše planetarne populacije pobite, vsa mesta so bila razrušena. Spoznali smo, da smo potrebni zdravljenja. Vse države našega planeta so sprejele naš zakon »Nasilje je bolezen«. V obdobju naslednjih treh generacij je nasilje pojenjalo in postalo redkost.

Ulis: Naš parlament je dal prosto pot znanstvenikom in verskim voditeljem, ki so skupno ustanovili »Inštitut za znanstveno prebuditev zavesti«. Inštitut je razvil program za prebuditev zavesti, ki temelji na dejstvu, da v vsakem človeškem srcu biva isti Bog, katerega ime ni pomembno.

Dan: Naslednji korak je bil združitev vseh držav v planetarno civilizacijo. Ukinili smo meje in potne liste, najbolj razširjen jezik je postal skupen vsem. Ustvarili smo »Planetarni parlament« iz 312 poslancev. Vojna industrija se je preusmerila v izgradnjo vesoljskih ladij, sposobnih prepotovati dolge razdalje med solarnimi sistemi naše galaksije.

Uli: Kdaj ste prvič obiskali Zemljo ?

Ulis: Sedem generacij po zadnji vojni smo začeli sanjariti o tem, da bi zapustili naš sončni sistem in začeli potovati med zvezdami. Izumili smo reakcijski motor, ki uporablja energijo prostora, tako da ladje črpajo energijo med potovanjem samim.

Dan: Dvanajst generacij po zadnji vojni smo prvič pripotovali na Zemljo. Bil je to raj: gozdovi, reke, živali, morja, veter…..Zemljani takrat niso poznali elektrike, atomske energije, potovali so peš, s konji, z jadrnicami. Našo posadko so zamenjali z bogovi, v dar so jim nudili izvrstna jedila in pijače, njihove najlepše može in žene. Bili so presenečeni, ker naši astronavti niso bili zainteresirani za njihove lepotice in lepotce.

Dana: Naše sonce je staro in umira, sonce Zemlje pa je mlado in ima še dolgo življenje. Želimo postati prijatelji Zemljanov, radi bi se naselili na njihovem planetu. Nas je 3 milijone, Zemljanov pa je 6 milijard. Del naše populacije bi radi preselili na osamljene otoke. Tvoji mami je zelo všeč otočje Tonga v Pacifiškem oceanu, sestavljeno iz tisoč otokov, od katerih so mnogi nenaseljeni.

Ulisa: V galaksiji Mlečna cesta je naseljenih 17 planetov. Naši astronavti so obiskali vse in Zemlja je zagotovo najlepša. Z vesolja je Zemlja kot ogromen smaragd. Okrog Zemlje kroži manjši planet Luna, ki obliva Zemljo s srebrno svetlobo. Zdi se, da sta Zemlja in Luna sestri.

Dan: Zemlja je edini planet, ki ni del »Galaktičnega združenja Mlečna cesta« sestavljenega iz 16 planetov, ki so sprejeli dva naša zakona: »Nasilje je bolezen« in pa »En par, en otrok«. Če otrok po nesreči umre, potem par posvoji otroka, kateremu so starši umrli. Ta zakon smo sprejeli dve generaciji po zadnji vojni, ker je bil naš planet prenaseljen.

Ulis: Opravili smo več potovanj na Zemljo in poskušali navezati stike z njenimi prebivalci.
Astronavte prvih odprav so Zemljani doživljali kot bogove, pozneje za razvojem monoteističnih religij, pa kot poslance hudiča. Tako da nismo uspeli ustvariti resničnih stikov.

Ulisa: Zadnji obisk je bil najnesrečnejši. Naša vesoljska ladja je bila sestreljena nad puščavo Nevada, veh pet članov posadke je umrlo.

Dan: Na planetu v ozvezdju »Mali voz« so bili naši astronavti ob pristanku zajeti in zaprti. Ko so prebivalci odkrili, da v vesoljski ladji ni orožja, je astronavte sprejel predsednik in jih počastil z najvišjimi državniškim častmi. Skupaj z njimi smo obiskali druge naseljene planete in ustanovili »Galaktično združenje Mlečna cesta«.

Dana: Vsaka civilizacija ima tri razvojna obdobja: obdobje verovanja, obdobje razumevanja in obdobje zavedanja. V obdobju verovanja ljudje verujejo, da so bogovi ustvarili vesolje in življenje, v obdobju razuma se razvije znanost, ki poskuša opisati in razložiti vesolje in življenje z znanostjo, v obdobju zavedanja se ljudje zavejo, da je vesolje samo bog, ni razlike med duhovnim in posvetnim, življenje je svetost.

Dan: Znanstveno doživljanje sveta poteka preko razuma. Čutila zaznavajo svet, razum obdela zaznave in potem jih doživimo. Pri zavestnem doživljanju sveta pa se popolnoma zavemo razumske obdelave, svet doživljamo, kot ga zaznajo čutila, v njegovi popolni čistosti in svetosti.
Dana: V obdobju zavedanja opazujemo in se zavemo vpliva misli in čustev na naše življenje. V človeku je zavest tista, ki opazuje razum in čustva. Poleg opazovanja in zavedanja zunanjega sveta, misli in čustev ima zavest možnost opazovanja in zavedanja sebe.

Ulisa: Človek brez prebujene zavesti je »misleča žival«. Uvedli smo opazovanje in zavedanje v šolah in tako dosegli, da so se mladi zavedli živalskega nagona za preživetje in agresivnosti, ki je z njim povezana. Gon za preživetje smo usmerili v ustvarjalnost, v obdobju treh generacij smo razrešili problem nasilja. Naša civilizacija se je razvila onkraj razuma in živalske narave v globine človeškega srca, kjer prebiva zavest.

Dana: V nezavednem človeka ki živi na Zemlji, še zmeraj prebiva arhetip bojevnika. Par generacij nazaj so se borili z meči, danes z atomskim orožjem. Postali so nevarni samim sebi. Naš namen je, da jim pomagamo prebuditi zavest.

Uli: Kako deluje družba v obdobju zavedanja ?

Ulis: Zavestni človek se doživlja kot del narave in vesolja. Sedem generacij po zadnji vojni je naš planet izglasoval prepoved uporabe atomske in energije iz nafte. Razvili smo solarno tehnologijo in pa motorje za transformacijo energije prostora v elektromagnetno energijo.

Dana: Razum brez zavesti, je kakor barka brez krmila. Lahko se hitro izgubi v neurju kolektivnih čustev, napačnih idej in stereotipov…..

Ulisa: Ni dovolj verovati v Boga, moramo ga odkriti v globinah naših src.

Dana: Zavestna družba je preprosta in ustvarjalna, sestavljena iz resničnih individualistov. Pri nas ni več političnih strank. Vlado sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij, za delovna mesta v vladi je vsakih pet let javni razpis. Stroškov političnih kampanj ni, davkoplačevalcev vlada ne stane veliko, davki znašajo deset procentov njihovih bruto prihodkov.

Dan: Poznamo le »Svobodno družino«. Poroka ne obstaja več, če se starši ločijo, izbirajo otroci in ne sodišče kraj in čas njihovega bivanja pri starših. Ločitve so redke, starši živijo skupaj zaradi medsebojne ljubezni, ne izgovarjajo se na »otroke brez staršev«. Vemo, da otroci rabijo ljubezen bolj kot družino.

Ulis: Prebuditev zavesti odkriva resnično naravo časa. Zavemo se, da živimo v večnem, atemporalnem vesolju, ki je Bog sam, čas obstaja le, ko ga merimo. Zato se našim ljudem nikoli ne mudi. Zemljani so vpeti v iluzijo linearnega časa, hitijo iz preteklosti v prihodnost, ne razumejo, da je edini resnični trenutek sedanjost, ki zaobjema večnost samo.

Ulisa: Izrazi kot »leto«, pred desetimi leti« nimajo za nas nobenega pomena. Mi označujemo pretekle dogodke s trajanjem človeškega življenja. Govorimo o stvareh, ki so se zgodile tri, pet ali dvajset generacij pred nami. Zavedamo pa se, da so se tudi te zgodile v »večnem tukaj in sedaj«.

Ulis: Hitrost dogodkov je odvisna od moči gravitacijskega polja. Naš planet je mnogo manjši od Zemlje, gravitacija tam je šibkejša, na našem planetu se postaraš mnogo hitreje kot na Zemlji.

Dan: Hitrost dogodkov je odvisna tudi od hitrosti vesoljskih ladij. Mi potujemo z polovično svetlobno hitrostjo in se temo primerno tudi počasneje staramo. Dokler smo imeli vesoljske ladje, ki so potovale le z eno četrtino svetlobne hitrosti, nismo mogli zapustiti našega ozvezdja, ker bi na potovanjih do drugih ozvezdij naši astronavti umrli od starosti. Hitrost naših plovil nas ohranja mlade.

Ulis: Ozvezdja ležijo v zavesti, potujemo skozi zavest, prostor in čas sta le modela razuma, v katerem opisujemo naše potovanje. Razum nima moči, da bi spoznal zavest, ki jo l odkrijemo le v globinah srca v globoki meditaciji.

Dan: Za nas je poglobitev v srce pomembnejša od razvoja razuma. Meditacija poveže čutila in zavest. Vesolje in življenje doživljamo kakor zaznana s čutili, brez da bi razum vplival na doživljanje.

Dana: Razum brez zavesti je kot oljenka brez olja. Zato smo meditacijo uvedli v šole in univerze.

Ulis: Obstajajo različne tehnike meditacije, vsak otrok izbere tisto, ki mu najbolj ustreza.

Dana: Nekateri plešejo, drugi se sprehajajo po gozdu. Tisti z umetniško dušo slikajo in kiparijo, bodoči znanstveniki pa preprosto sedijo v tišini in opazujejo delovanje razuma.

Ulisa: Na univerzah se največ prakticira »Meditacija z nihalom«. Študentje sedijo in opazujejo z odprtimi očmi gibanje nihala, nato oči zaprejo in opazujejo miselni model linearnega časa v katerem doživljajo nihanje. Meditacija z nihalom nas oplemeniti z izkušnjo, da nihalo niha v atemporalnem vesolju, v katerem čas obstaja le kot miselni model.

Dana: V globoki meditaciji spoznamo, da je celotno vesolje živo, da so planeti in zvezde živa bitja.

Dan: Zemljani tega še ne razumejo, razmišljajo o vesolju, kot da bi bil stroj.

Ulisa: Evolucija življenja je sestavni del vesoljne dinamike. Planeti z življenjem obstajajo po celotnem vesolju. Zemljani se še zmeraj delijo na različne narode, vere in rase. Ujeti so v lastne predstave o sebi.

Uli: Vsi smo otroci vesolja, ki je Bog sam. Zanima me, če ima vesolje meje ali pa je brezmejno, neskončno.

Ulis: Tega nihče ne ve zagotovo. Naše predstave o vesolju so odvisne od geometrij, ki jih uporabljamo za njegov opis. Če opisujemo vesolje z Evklidsko geometrijo je neskončno, če ga opisujemo z Riemannovo sferično geometrijo, je končno. Naše doživljanje vesolja je odvisno od naših predstav o vesolju.

Dan: Naši kozmologi so to vprašanje pustili neodgovorjeno. Proučujejo galaksije, ki so dovolj blizu, da jih lahko opazujejo in poskušajo razumeti delovanje vesolja.

Ulis: Opazili so, da se materija v črnih luknjah transformira v gravitacijsko polje, ki je nosilec vesoljnega prostora in da se v velikih eksplozijah v središču galaksij gravitacijsko polje transformira nazaj v elementarne delce, ki tvorijo materijo. V vesolju se energiji materije in gravitacije spreminjate ena v drugo in sta v stalnem dinamičnem ravnovesju.

Ulisa: Vesolje ni imelo začetka in ne bo imelo konca, je večno. Večnost ne pomeni neskončno daleč nazaj v preteklost in neskončno daleč naprej v prihodnost, večnost je zaobjeta v sedanjem trenutku, »tukaj in sedaj«.

Dan: Vesolje je edini Bog ki resnično živi, zagotovo obstaja življenje tudi na drugih galaksijah.

Ulis: Z našimi vesoljskimi ladjami lahko potujemo le v notranjosti naše galaksije, načrtujemo pa ladje, ki bodo potovale do drugih galaksij.

Dana: Dinamično ravnovesje je osnovni zakon v vesolju, ki velja tudi v naravi in človeški družbi. Ljudje v obdobju verovanja in znanstvenem obdobju tega ne razumejo in ustvarjajo družbene zakone, ki izčrpavajo in onesnažujejo naravo, povzročajo revščino in vojne.

Dan: V zavestnem obdobju je glavna vloga ekonomije svobodni trg dela, znanja in dobrin, ne pa ustvarjanje profita in stalne gospodarske rasti. Gospodarskega kriminala ni, nikomur ne pride na misel, da bi goljufal ali da ne bi plačeval davkov.

Ulisa: Mi vemo, da samo materialno bogastvo ne prinaša sreče, potrebno je tudi odkriti notranje duhovne vrednote.

Uli: Kako lahko pomagamo Zemljanom v duhovno prebuditev ?

Dana: Naša prisotnost pomaga Zemljanom poglobitev v meditacijo, v zavest. Ko se bo duhovno prebudila ena desetina prebivalstva, bodo le-ti potegnili za seboj celotno populacijo. Lepega dene se bodo vsi prebudili v »večnem tukaj in sedaj«. Takrat bodo Zemljani pripravljeni, da se priključijo v »Galaktično združenje Mlečna cesta«.

Ulisa: Na Zemlji se bomo srečali tudi z našimi brati iz ozvezdja Malega voza. Oni rišejo v žitna polja sakralne znake, ki simbolizirajo poti k odkritju zavesti in tako pripravljajo Zemljane na duhovno prebuditev.

Ulis: Kmalu bomo prispeli v orbito Zemlje. Naš prvi pristanek bo v jezeru kraterja na otočku Tofua v Pacifiku. Tvoja mama pravi, da je Tofua najlepši otok Mečne ceste. Naša ladje bo zasidrana na dnu kraterja v globini 20-ih metrov.

Pristanek na otoku Tofua

Uli: Prekrasno, barve morja se prelivajo kot v diamantu, zlati pesek na obali, zelene palme na sinjem nebu.

Dana: Od vseh planetov, ki smo jih obiskali, je Zemlja najlepša. Imenujemo jo kar Zemlja-Raj.

Dan: Tofua je del arhipelaga Tonga. Pred prihodom belcev so bili domorodci hedonisti, uživali so morje, nebo, ljubezen. Prihod misijonarjev je bil zanje katastrofa.

Ulis: Vse religije zavračajo užitke, ki jih ponuja življenje. Kontrolirajo človekovo vitalnost in jo podrejajo v svoje namene.

Dan: Institut za znanstveno prebuditev zavesti na našem planetu je združil posvetno in duhovno plat življenja. Duhovniki se lahko poročijo, njihove družine so vzgled drugim.

Dana: Spoznali smo da je harmonija med telesom, umom in zavestjo temeljni kamen sreče, zdravja in prijateljskih medčloveških odnosov. Življenje samo je postalo sveto, pozabili smo na boga.

Ulisa: Pojdimo na plažo, mogoče bomo imeli srečo videti mimoidoče barke. Zmeraj so polne ljudi, opazovali jih bomo z daljnogledom.

Na plaži:

Uli: Prosojna voda z raznobarvnimi ribami, morje je tako slano, da lebdim na površini. Resnično fantastično. Želim živeti na tem planetu.

Dana: Poglejte, barčica prihaja onkraj rta.

Uli: Prosim, podaj mi daljnogled.

Ulisa: Opazuj jih natančno in si zapolni poteze njihovih obrazov. Danes popoldan boš šel na sosednji otok kupit banane, zelo okusni sadeži. Se hočeš ostati na Zemlji, se moraš naučiti narediti obraz kot so njihovi, tako bodo mislili, da si Zemljan.

Uli: Dobro. Vem, da mi z našimi samo predstavami lahko spremenimo naš fizični videz. Če bom uspešno kupil banane in me ne bo nihče opazil, bom lahko ostal na Zemlji nekaj časa?

Ulisa: Zmenjeno.

Ulijev nakup je šel dobro. Otočani so ga imeli za enega od turistov.

Uli: Mi se bomo čez par dni odpravili na jezero Pokara v Nepalu kjer se bomo srečali z našimi brati iz Malega voza. Uživaj tukaj, toda pazi, da se ne zaljubiš. Zanj bi bilo težko živeti na našem planetu, ki je pretežno puščava.

Ulisa: »Sveta Mlečna cesta«, moj sin Uli skupaj z deklico iz Zemlje. Bilo bi fantastično.

Posadka je še en teden uživala lepote otoka Tofua: prekrasni sončni zahodi, piš vetra med palmami, srebrni odsev lune na nočnem morju. Potem se je posadka odpravila proti Nepalu, Uli pa je ostal na Tofui. Zgradil si je kočico iz bambusa in palm in užival življenje. Ulis in Ulisa sta zadovoljna. Njun sin je začel samostojno življenje.

Pristanek v jezeru Pokara v Nepalu

Ulis: Živijo Ram, živijo Rama, kako gredo stvari tukaj ?

Rama: Znanstveniki proučujejo naše žitne kroge. Naučili so se razlikovati naše originalne od onih, ki jih naredijo posnemovalci. Predvidevajo, da žitne kroge ustvarjajo izven zemeljske civilizacije.

Ram: Delamo največ V Angliji, kjer so mesta z dolgo duhovno tradicijo. Naši žitni krogi spominjajo Zemljane na starodavne sakralne geometrijske like.

Rama: Naši liki imajo velik vpliv na osveščanje kolektivnega nezavednega pri Zemljanih in preraščanje v zavest.

Ulis: Kaj menite da poletimo jutri čez Himalajo. Videl sem čudovite posnetke, rad bi doživel Himalajo v živo.

Himalaja

Dan: Ti kraji so idealni za prebuditev zavesti.

Ram: Severno od teh gora se nahaja pokrajina Tibet, kjer prakticirajo meditacijo že od zmeraj.
Tibet je bil eden redkih krajev, kjer so ljudje živeli v harmoniji z naravo in vesoljem. Potem so bili okupirani s strani velike države sosede Kitajske. Ob našem prvem srečanju z Zemljani bomo zahtevali osvoboditev Tibeta.

Rama: Pogosto letimo zgodaj zjutraj nad temi vrhovi in pošljemo posnetke našemu planetu. Mnogi prebivalci našega planeta bi radi obiskali Zemljo, dragulj Mlečne ceste.

Ulis: Rad bi šel na treking v te čudežne gore.

Ram: Lahko gremo skupaj do baznega tabora od koder je vzpon na goro Anapurno. Od jezera Pokare do tabora bomo hodili en teden.

Ulisa: Prav. Danes popoldan bomo kupili pohodne čevlje in tople spalne vreče, jutri zjutraj pa odrinemo.

Ideja se je vsem všeč. Drugo jutro se zbudijo zgodaj, Ulisa pomerja njen klobuk proti soncu, Dan se maže z zaščitno kremo, Ulis preverja kompas. Odločili so se, da bodo hodili brez vodiča.

Ulis: Moramo biti previdni, v gozdovih kjer bomo hodili so veliki medvedi, vsako leto pohrustajo kakšnega turista.

Dana: Če jih srečamo, bom jaz poskrbela za medvede.

Ulisa: Dobro, imaš vse moje zaupanje.

Ram: Glejte zgoraj, vidi se prva vas od koder bomo imeli pogled na steno Anapurne.

V vasi si naši raziskovalci napolnijo čutare, kupijo ducat banan. Domačini so prijazni, pokažejo jim pot proti naslednji vasi. Pot je dolga, obronki vasi so že vidni. Modrina neba se je začela prevešati proti temnim barvam, dan se poslavlja, naši popotniki se odločijo, da bodo spali na prihajajoči gozdni jasi. Nekateri postavljajo šotore, drugi prinašajo suhe veje. Prihaja prva noč, ki jo bodo preživeli zunaj varnega prostora njihove vesoljske ladje.

Ulis: Počutim se kot riba na suhem.

Rama: Odlična večerje za medveda. Ha, ha, ha …..

Dan: Ženske bodo spale v šotoru, ki je blizu ognja.

Dana: Vidiš kako se prebuja tvoj moški instinkt varovanje družice.

Ram: Ne se hecat, gozdovi tu so polni medvedov.

Prijatelji sedijo okrog ognja in poslušajo glasove noči. V zraku sta pričakovanje neznanega in pritajeno razburjenje. Nekateri gledajo zvezde, drugi zrejo v plamene. Proti jutru zaslišijo prasketanje podrasti, ki polagoma narašča. V temi zagledajo temni obris ogromnega medveda. Srca bijejo močno, popolno tišino moti le gromko brundanje. Dana se postavi na noge in brundajoča z dvignjenimi stopa proti medvedu. Medved utihne in se smrkajoč umakne v temo gozda.

Rama: Gospodje, predstava je končana, lahko v miru zaspimo. Zjutraj bodo vsi medvedi v okolici vedeli, da je na trekingu skupina medvedov velikanov, ki se jim je bolje izogniti.

Dan: Prepričali smo medvede, da smo mi medvedje velikani, prepričali bomo tudi Zemljane, da so božanska bitja.

Vzhod je pobarval steno Anapurne, njen sneženi vrh je kakor zasanjani rubin. Klona napreduje proti kampu. Za vasjo se pot nadaljuje med njivami pšenice. Zlato je vse naokrog in zgoraj smaragdno nebo.

Dana: Lepota narave me prepriča, da Bog obstaja.

Ulis: Bog je skrit v žarkih, ki se lesketajo v jutranji rosi, v poletnem vetriču, ki ziblje palme, v dihu človeka, ki ga ljubiš.

Ulisa: Bog ima rad preprostost, je kot starka, ki zjutraj pestuje mačko in ji pripoveduje svoje sanje.

Ram: Bog prebiva v tišini. Ljudje prihajajo v te gore, da bi se naužili njihovega mističnega objema.
Na poti proti baznemu kampu dohitijo visokoraslega blondinca.

Dan: Kako gre prijatelj, hodiš sam ?

Blondinec: Vse je odlično. Sam sem, ampak v teh hribih se je moja osamljenost izgubila.

Dan: Če je ne boš več iskal, te ne bo več našla. Hodi z nami in nam povej o tvojih potovanjih.

Pot nadaljujejo skupaj, v gorah so prijateljstva običaj. Tišina gora povezuje. Spijo skupaj v baznem taboru 4200 metrov nad morjem. Nebo je bližje od zemlje, zdi se kot da hodiš pol metra nad Zemljo.

Ulis: To noč sem sanjal, da letam okoli Anapurn.

Ram: Zanimivo, tudi jaz sem sanjal isto.

Blondinec: Tudi jaz sem bil z vami.

Dana: Niso bile le sanje, naše duše so se povezale in obiskale vrhove Anapurn.

Ulisa: Moja duša je obiskala Ulija. Kupil si je barko, v bližnji vasi je spoznal nove prijatelje. Uli je bil rojen v vesoljski ladji. Na Tofui je prvič stopil na trdna tla. Gotovo je za njegov razvoj pomembno čutiti zemljo pod nogami.

Naslednje jutro blondinec nadaljuje vzpon na vrh Anapurne skupaj z drugimi alpinisti, naši astronavti pa se vrnejo v dolino.

Dana: Vabim vas v izvedbo eksperimenta: na prvi kmetiji bomo kupili krepčilno pijači iz fermentiranega riža, ji jo kmetje pijejo za povečanje vitalnosti. Bomo videli kakšen vpliv bo pijača naredila na nas.

Pijača jim je resnično prijala. Možje so si nadeli žene na rame in odhiteli proti naslednji kmetiji, kjer so ponovno pili krepčilno pijačo. Tukaj so žene nadele na rame može. Mimoidoči so se smejali ženam-šerpam. Zajela jih je noč, bili so preveč utrujeni, da bi postavili šotore. Držeč se za roke so zaspali na travniku sredi gozda.

Ulis: Bilo bi lepo imeti kakšno darilo za kmete v naslednji vasi.

Rama: Jaz jim bom podarila fotografijo Zemlje, ki sem jo naredila na orbiti.

Ulisa: Jaz moj prelepi klobuk.

Dan: Peli bomo naše pesmi ob vaškem vodnjaku.

Vaščani so se zabavali ob petju, čeprav niso razumeli niti besedice. Prinesli so hrano in riževo pijačo, začela se je prava vaška zabava, ki je trajala pozno v noč. Starejši kmet se približa Ulisu.

Kmet: Nikoli nisem videl ljudi tako krhkih postav. Vi zagotovo ne jeste veliko.

Ulis: Živino od ljubezni.

Kmet: Bilo bi lepo, da bi tudi mi Zemljani živeli tako.

Ulis: Imate kakšno sobo, lahko prespimo to noč pri vas?

Kmet: Z velikim veseljem vas sprejmem. Prosim pojasnite mi mojo radovednost, zdi se mi, da vi n iste prebivalci tega planeta.

Dan: Prav imaš. Rabili smo četrt življenja, da smo pripotovali do vas.

Kmet: Svetniki v teh gorah pravijo, da je celotno vesolje živo in mi Zemljani nismo edina
civilizacija. Vesel sem pogostiti ljudi iz drugega planeta. Ime mi je Svarog. Rojen sem tukaj. Moj ded Slovenec je prišel obiskat Anapurno, zaljubil se je v vaščanko in ostal tukaj.

Ulisa: Lepa zgodba. Ljubezen ima zmeraj presenečenja.

Svarog: Moj ded je rojen v Ljubljani, ki bi jo rad obiskal. Zaigrajmo parijo šaha. Če zmagam, me odpeljete v Slovenijo.

Ulis: Zmenjeno.

Ulis je izgubil partijo, drugo jutro je Svarog odšel z njimi proti jezeru Pokara. Vkrcali so se na ladjo in poleteli proti jezeru Bohinj, kjer so pristali. Svarog je imel solze na licih, ko je zagledal Triglav, o katerem mu je pripovedoval ded. Ob obisku Ljubljane je v kavarni Union spoznal daljnega sorodnika, ki je povabil celotno posadko v svojo vilo pod Rožnikom. Naši astronavti so pohajali stari po Ljubljani, večkrat obiskali džez festival v Križankah, njihov najbolj priljubljen sprehod je bil na Rožnik.

Ulis: Tukaj se počutim dobro. Všeč mi je Slovenska kuhinja, žganci, gibanice, zelenjavne juhe. Zbiram recepte. Ko se vrnemo domov, bom odprl Slovensko restavracijo.

Ulisa: Ulis naredili bomo skupinsko fotografijo pred Prešernovim spomenikom in jo obesili v tvoji restavraciji. Si lahko misliš: Najslavnejši raziskovalec galaksije ima restavracijo. To bo popoln uspeh.

Dan: In jaz, kaj bom delal doma?

Dana: Ti boš hodil okrog in predaval naravnih in kulturnih lepotah Zemlje. Odprl boš turistično agencijo »Zemlja-Raj« in vodil naše ljudi na ta prekrasni planet.

Ulisa: Svarog je spoznal veliko novih prijateljev, glede turizma v Sloveniji bomo govorili z njim.

Ulis: Svarog se ima krasno tukaj, mislim, da se ne bo vrnil v Nepal. Gremo se poslovit in se vrnimo na Tofuo k Uliju.

Ob pristanku čudovit pogled na koralne otoke obkrožene s smaragdno obarvanim morjem.

Ulis: Zdravo Uli, kako gre?

Uli: V teh dneh se je moja duša stopila z morjem.

Ulisa: Resnična korajža je stopiti onkraj predstav, ki jih imamo o sebi.

Dan: Kako si se vživel tukaj?

Uli: Imam nove prijatelje na bližnjih otokih. Spoznal sem veliko turistov, posebej zanimivi so trije Slovenci, ki bodo odprli klub »Science&Art&Meditation – SAM«, kjer se bodo srečevali znanstveniki in umetniki, ki se zavzemajo za izkustveno duhovnost brez filozofije in ezoterike.

Dana: Krasno. Pravkar se vračamo iz Slovenije, ki je pravo mesto za tak projekt. Majhna država z veliko inteligentnimi ljudmi.

Dan: Goli razum še ne pomeni inteligence, resnična kreativna inteligenca ima korenine v zavesti.

Uli: Želim ostati na Zemlji. Ne čutim, da bi četrt življenja potoval na planet, ki ga ne poznam.

Ulisa: Če se vrnemo brez tebe, te dedje in babice ne bodo nikoli spoznali.

Uli: Govoril sem z njimi. Pravijo, naj ostanem in uživam življenje na Zemlji. Tukaj sem spoznal delfina, ime mu je Sam, pogovarjava se brez besed, brez misli. Želim si ostati z njim.

Ulis: Preden poletimo domov, bomo naredili poslovilno zabavo.

Uli: Tukaj najraje pijejo osvežilno pijačo »Kava« narejeno iz korenin posebne rastline. Ko spiješ dva, tri kozarce, se telo umiri, um se razlije v ocean, duša se poigrava z večernim vetričem. Naredimo eno »Kava party«.

Zabava je bila krasna. Pili so Kavo, dan se je nagibal v popoldan, gladina morja je bila prekrita z zlato prevleko večernega sonca.

Dan: Kot da bi opazoval slike Clauda Moneta.

Ulis: Ja, impresionizem Zemljanov je z barvami na platnu uspel ujeti brezčasno lepoto sveta.

Dana: Umetnik, ki doživlja svet zavestno, uspe njegovi stvaritvi vdihniti svetost.

Dan: Ko smo uvedli meditacijo v šole, je zanimanje za filozofijo popolnoma upadlo, naraslo pa je število študentov kiparstva, slikarstva in glasbe.

Dana: Umetnost je bližje resnici kot filozofija. Razum lahko govori o svetem, ne more pa ga doživeti, ga upodobiti.

Uli: Kaj pravite, okopajmo se, preden odrinete.

Odidejo na plažo, kjer jih čaka pet delfinov. Uli se oprime Sama za hrbtno plavut, poženeta se po morju, drugi delfini ponesejo ostale.

Sam: Bivamo na tem planetu mnogo dlje od ljudi. Od nekdaj jim poskušamo pojasniti, da edino delovanje in ustvarjanje iz ljubezni, ki prebiva v globini src, prinašata srečo.

Uli: Da Mojster, to je naša pot.

Po kopanju se poslovijo, vesoljska ladja izginja na večernem nebu, Uli sedeč ob ognju opazuje prve zvezde.